sreda, 01. marec 2017

28. 2. 2017 PETI DAN

Zjutraj smo se še vsi matasti odpravili na avtobus, ki nas je odpeljal na sam vrh Kopaonika. Ker je bil sneg bolj gnil smo se samo sprehajali in jedli palačinke. Ker so bile prve palačinke bolj slabe (beri - zelo slabe), smo s pomočjo učiteljev našli božanske. Preden smo se vrnili, si je vsak nabavil še nekaj za spomin, nekateri pa so bili deležni več snega kot bi hoteli. Ko smo se vrnili, smo se podkrepili še s kosilom, da smo se lahko pomerili v vlečenju vrvi. Tisti, ki so imeli dovolj energije so se kasneje trudili pri kvizu. Ker nam je bilo nekaterim veliko do tega, da se osramotijo pred vsemi, smo se prijavili na talente. Ko smo se naveličali kitar in preglasnih grl, smo odšli spat.

Anže


                       Smučišče Kopaonik

                         Skupinska fotka

                              Božanske palačinke


                           Igre z vrvjo.

Kviz


                 Pokaži kaj znaš: Lemon tree


      Žongliranje s plastenkami, čevlji in nogavicami


torek, 28. februar 2017

27. 2. 2017 ČETRTI DAN

Danes smo imeli spet pozdrav soncu, kot ponavadi. Potem smo imeli po odmoru zajtrk, nato pa smo šli na pohod. Ustavili smo se pri spomeniku, kjer smo se tudi fotografirali. Preden smo se vrnili v hotel, pa smo se sprehodili še naprej od spomenika. Po pohodu smo imeli tako kot ponavadi odmor, nato pa smo se odpravili na igrišče kjer smo imeli športne igre (odbojka, košarka...). Tisti, ki smo igrali odbojko, smo se celo prestavili na drugo igrišče, kjer so postavili mrežo, nato pa smo se razdelili v dve skupini in igrali. Po igrah smo imeli kosilo, nato pa smo se spet odpravili ven. Tokrat na nogometno igrišče, kjer smo vsi igrali nogomet z dvema velikima žogama. Nekaterim je bila ta igra pregroba in so se raje umaknili, nekateri pa so se tudi lažje poškodovali. Po nogometu smo odšli nazaj v hotel in nato v telovadnici spoznavali srbske plese in se jih celo naučili plesati. Bilo je naporno vendar smo se na koncu le naučili. Za konec so nam trije organizatorji en ples celo zaplesali in vsi smo bili navdušeni. Po večerji smo imeli ob 21.00 šiz friz - ples, na katerem si lahko sodeloval na tekmovanju za najbolj odbito frizuro. Bilo je zelo zabavno, vendar pa smo bili nekateri zelo utrujeni zaradi celega dneva. Ples se je končal okoli 22.30, nato pa smo se samo še pofočkali in odšli vsak v svojo sobo.

Dora

                         
                                   Pozdrav soncu.

                                     Na pohodu.

                                      Odbojka

                        Folklora: učimo se plesati kolo.

Frizurce na šiz frizu.

Odštekane frizure.

ponedeljek, 27. februar 2017

26. 2. TRETJI DAN

In napočil je drugi dan v hotelu Junior. Počasi smo se morali prebuditi in se močno obleči, saj smo imeli zunaj hotela jutranji pozdrav soncu, kjer smo se lahko vsi pretegnili in se malo bolj zbudili. Ko smo bili končno dobro zbujeni, smo se odpravili na zajtrk, kjer se je lahko vsak sam zase odločil kaj bo jedel. Po zajtrku smo imeli kanček prostega časa, da smo se lahko spočili od zajtrka kateremu pa je sledil krajši pohod. Skupaj smo se sprehodili po vasi ter bližnjem smučišču in si ju še po bližje ogledali. Naredili smo tudi nekaj skupinskih slik, ki so zelo težko nastale, saj je bil tako lep dan, da je sonce že kar malo preveč sijalo. Po sprehodu smo imeli kosilo, ki sem ga jaz osebno že komaj čakala. Da pa se nebi vsaka skupina držala sama zase, so pripravili program kjer smo se lahko vsi spoznali še bolje. Zbrali smo se na zunanjem igrišču kjer se je vsaka šola predstavila ostalim. Imeli smo tudi možnost plesati, da smo se lahko skupaj osramotili in seveda odigrali še nekaj iger za zabavo. Po kratkem prostem času  je temu sledil še pikado s kar nekaj dobrimi nagradami. Po odigranem pikadu je bila večerja za katero je sledil ples, ki so ga nekateri že komaj čakali. Ko pa smo se naplesali smo končno lahko končali ta dan z spanjem. Lahko noč.

Lea

                                    Jutranji zbor

Jutranja telovadba 

Skupina "Ognjeni jeleni" na sprehodu.

Skupina "Biljard kugle"

                                 Svečana otvoritev. 

 
                                          Igre.

Zmagovalka v pikadu.

nedelja, 26. februar 2017

25. 2. DRUGI DAN - pot do Kopaonika in dan tu

In že je drugi dan, čas kar hitro mineva. Zbudili smo se zgodaj zjutraj in odšli na zajtrk. Po zajtrku smo vsi pripravili prtljago in z njo odšli do pekarne nato pa na dvonadstropni avtobus, ki nas je odpeljal do Kopaonika. Med potjo smo pobrali tudi druge otroke iz Srbije. Po petih urah vožnje z avtobusom, kjer smo večino časa prespali pa smo končno prispeli do našega cilja "KOPAONIK". Vsi veseli smo odhiteli iz avtobusa po svoje stvari, da bi čim prej prišli v naš hotel. Ko smo vstopili smo bili vsi veseli. Razporedili smo se po sobah nato pa nas je že čakalo kosilo. Siti in predvsem veseli, smo odhiteli do naših sob, saj nas je čakalo veliko ur prostega časa. Med tem časom smo se nekateri družili s prijatelji iz Brezovice s katerimi smo se kartali in zabavali še kako drugače. Nekateri pa so bili v svoji sobi kjer so delali še kakšne stvari za šolo in še kaj drugega. Počasi se je naš prosti čas iztekal zato smo se odpravili v pritličje kjer nas je čakala večerja. Vsi siti pa smo že komaj čakali večer saj je napočil ples. Po dolgem plesu pa smo se vsi utrujeni odpravili do sob v katerih se je naš drugi dan zaključil.

Manca


                                      Zgodnji zajtrk


                       Na dvonadstropnem avtobusu.


Pavza za malico, wc in pretegnit noge.

                Avtobus, ko so se nam pridružili se Srbi.


                                          Dober tek.


                                            Discoo


Na koncu smo ostali skoraj samo še Slovenci in animatorji.

sobota, 25. februar 2017

24. 2. PRVI DAN - pot do Beograda

Naša skupna pot se je začela na glavni železniški postaji v ljubljani. Zbrali smo se Manca Kuclar, Tinkara Kovačič, Dora Borštnik iz 9.b in Anže Mali, Lea Pajnič iz 9.a ter spremljevalka g. Maja Rabič. Odpravili smo se na naš vlak in naše potovanje proti Beogradu se je začelo ob 8.25. Naša pot na vlaku je bila zelo raznolika, saj smo počeli različne stvari. Za začetek, da smo se zbudili smo vzeli kitaro in ob njeni spremljavi peli, vsi so bili navdušeni. Ko smo odpeli nekaj pesmi, smo se odločili da odnehamo in se zaposlimo še s čim drugim. Začeli smo igrati kari-osla. Nekaterim je šlo bolje nekaterim slabše. Ko smo odigrali celotno igro, smo se odločili da smo zaspani, zato smo se vsi razkomotili in zaspali. Po nekaj urah počivanja smo začeli brati svoje knjige in ko smo branja imeli zadosti, smo se spet kartali. Naša pot do Beograda je bila dolga. Peljali smo se devet ur in vmes smo imeli tudi veliko postaj. Okoli šeste ure popoldan smo prispeli v Beograd. Našo prtljago je odpeljal kombi, mi pa smo se peš odpravili do hotela. V hotelu smo zgolj dobili sobe in odložili prtljago, nato pa odšli na sprehod po Beogradu, ki ga je vodil ravnatelj OŠ Livada. Žal je padal dež, zato smo ogled po Beogradu opravili le napol, saj smo bili vsi premočeni. Ko smo prispeli nazaj v naš hotel nas je tam že čakala večerja. Za večerjo smo imeli obaro. Vsi siti smo odšli v sobo v katerih smo nato še pogovarjali in peli. Nato smo odšli spat.
Dan je bil za vse zanimiv saj smo vsi prvič potovali z vlakom tako dolgo.

Manca
Pevski zborček za dobro jutro in odličen začetek potovanja.

                                            Ekipa


              Navdušeni prispeli v deževen Beograd.


Ogled Kalemegdana in sotočja Save in Donave.

sobota, 27. februar 2016

9. DAN, NEDELJA, 27.2.2016

Tako. Sedimo na vlaku. Kopaonik je za nami, tudi Beograd se počasi a
vztrajno oddaluje. V vagonu vlada čudna spokojnost, otroci z
zamišljenimi pogledi vsak v svojem svetu opazujejo mimo oken bežeče
podobe in oddaljeno, bolj jasno izrisano pokrajino. V resnici strmijo
nekam v prazno, in se jim v glavah, tako kot meni, rišejo čisto druge
slike. Slike, ki so jih devet dni slikali s pomočjo starih, predvsem
pa novih prijateljev in slike, ki so jih prijateljem pomagali
naslikati sami. Kdove, kakšne zgodbe se sedaj odvijajo v njihovih
glavah. Verjamem, da so tudi njihove, tako, kot moje, izrazito
barvite, polne vtisov, ki sproti izpodrivajo drug drugega in jih kar
ne zmanjka. Na nekaterih slikah so nejasni obrisi, bežne podobe, spet
druge imajo jasne, zelo močne in poudarjene linije.
 
Tudi učitelji smo tokrat bolj redkobesedni. Zadovoljno se muzamo in
vsak pri sebi zbiramo vtise, tu in tam kakšnega delimo s kolegom.
 
Ena izmed učenk, kot jaz, zliva vtise na papir. Dejansko na papir. Ona
to počne še analogno. :)
 
Ob pogledu na fanta, ki sedi dva sedeža pred mano in ne skriva
otožnega pogleda, ker ve, da jaz dobro vem, zakaj njegovo srce
trenutno ni tako zelo razigrano, kot je bilo pretekli teden, se še
meni skoraj utrne solza. Spodbudno mu pomežiknem. Nazaj dobim kisel, a
hvaležen nasmeh.
 
Tudi meni ni najlažje pri srcu, pa vendar se mi od zadovoljstva kar
samo od sebe smeji. V slabih desetih dneh svojim učencem nisem bil
zgolj učitelj. Bil sem njihov vodič, starš, policist... Predvsem pa
sem bil njihov prijatelj. Zares, počutil sem se kot njihov čisto pravi
prijatelj. Otroke, ki jih videvam dnevno, sem spoznal še v malo
drugačni luči. In oni mene. Žarnico šolskega hodnika  smo vsaj za
kratek čas zamenjali za sijalko, ki nam je osvetlila marsikaj novega.
In nikoli ne bo ugasnila.
 
Toliko  pozitivne energije, ki so mi jo dali otroci v teh naših
podaljšanih počitnicah, bo zadostovalo kar za nekaj časa! Z največjim
zadovoljstvom sem opazoval, kako se tkejo nova prijateljstva, pletejo
simpatije. Učenci iz Črne gore, Bosne in Hercegovine, Hrvaške,
Bolgarije, Srbije in Slovenije so pokazali neverjetno složnost in dan
za dnem brisali meddržavne meje, predvsem tiste v naših glavah. Neki
dan so bile zanje na sporedu t. i. "Igre brez meja". Kar se mene tiče,
je bil celoten Zimski festival na Kopaoniku ena sama igra BREZ MEJA!
Naravnost čudovito!
 
Klara, Pia, David, Domen, Matjaž in učenci iz OŠ Livada, se vidimo
naslednji teden v šolskih klopeh. Jaz bom za katedrom. Prosim, naj luč
s Kopaonika ostane prižgana. ;) Brezovčanom pa en prisrčen pozdrav,
upam, da se čim prej srečamo na kakšni medšolski prireditvi. Verjamem,
da bomo imeli veliiiiiiiiiiike težave, če bo prireditev tekmovalnega
značaja... :)
 
Učitelj Simon

3. DAN, NEDELJA, 21.2.2016



3. DAN, NEDELJA, 21.2.2016

Nedeljo smo začeli ob 7:30. Oblečeni v trenerke smo hiteli na jutranjo telovadbo. Z udeležbo na aktivnosti smo prinesli svoji skupini točke, potrebne za zmago. Zagreti in ogreti smo se odpravili na zajtrk. V vrsti smo čakali zelooo dolgo, udeležencev festivala je namreč 158 učencev. Po zajtrku smo imeli odmor in nato sprehod po okolici. Malo smo hodili po blatu, a veliko po soncu. Ponovno je sledil odmor, med katerim smo se spoznali z drugimi udeleženci. Po odmoru smo imeli svečano otvoritev 18. Mednarodnega zimskega športnega festivala. Potekala je na velikem igrišču za košarko. Tam smo se razdelili v skupine in se igrali razne tekmovalne igre. Ob 13:30 smo imeli kosilo. Jedli smo krompir, piščančje bedro in ne preveč zaželeno kuhano korenje. Spet smo imeli odmor. Večina nas je sedelo v foteljih pri vhodu v hotela in viseli na telefonih. Sledila je odbojka na snegu, brez snega. V ekipi nas je bilo šestnajst. Naša ekipa je enkrat zmagala in enkrat zgubila. Naslednja aktivnost se je začela on 17h. V 'game room' smo metali pikado, rekord (102 točki) je postavila učenka iz OŠ Brezovica. Kasneje smo imeli večerjo. Čudilo me je, da smo spet jedli kuhano korenje. Po večerji smo imeli odmor do večernega programa v diskoteki. Tema žura so bile nore frizure. Imeli smo zelo različne in nore pričeske. Odlično kito je imel tudi gospod Simon. V sobe smo šli nekaj pred enajsto zvečer.

Klara