sobota, 27. februar 2016

9. DAN, NEDELJA, 27.2.2016

Tako. Sedimo na vlaku. Kopaonik je za nami, tudi Beograd se počasi a
vztrajno oddaluje. V vagonu vlada čudna spokojnost, otroci z
zamišljenimi pogledi vsak v svojem svetu opazujejo mimo oken bežeče
podobe in oddaljeno, bolj jasno izrisano pokrajino. V resnici strmijo
nekam v prazno, in se jim v glavah, tako kot meni, rišejo čisto druge
slike. Slike, ki so jih devet dni slikali s pomočjo starih, predvsem
pa novih prijateljev in slike, ki so jih prijateljem pomagali
naslikati sami. Kdove, kakšne zgodbe se sedaj odvijajo v njihovih
glavah. Verjamem, da so tudi njihove, tako, kot moje, izrazito
barvite, polne vtisov, ki sproti izpodrivajo drug drugega in jih kar
ne zmanjka. Na nekaterih slikah so nejasni obrisi, bežne podobe, spet
druge imajo jasne, zelo močne in poudarjene linije.
 
Tudi učitelji smo tokrat bolj redkobesedni. Zadovoljno se muzamo in
vsak pri sebi zbiramo vtise, tu in tam kakšnega delimo s kolegom.
 
Ena izmed učenk, kot jaz, zliva vtise na papir. Dejansko na papir. Ona
to počne še analogno. :)
 
Ob pogledu na fanta, ki sedi dva sedeža pred mano in ne skriva
otožnega pogleda, ker ve, da jaz dobro vem, zakaj njegovo srce
trenutno ni tako zelo razigrano, kot je bilo pretekli teden, se še
meni skoraj utrne solza. Spodbudno mu pomežiknem. Nazaj dobim kisel, a
hvaležen nasmeh.
 
Tudi meni ni najlažje pri srcu, pa vendar se mi od zadovoljstva kar
samo od sebe smeji. V slabih desetih dneh svojim učencem nisem bil
zgolj učitelj. Bil sem njihov vodič, starš, policist... Predvsem pa
sem bil njihov prijatelj. Zares, počutil sem se kot njihov čisto pravi
prijatelj. Otroke, ki jih videvam dnevno, sem spoznal še v malo
drugačni luči. In oni mene. Žarnico šolskega hodnika  smo vsaj za
kratek čas zamenjali za sijalko, ki nam je osvetlila marsikaj novega.
In nikoli ne bo ugasnila.
 
Toliko  pozitivne energije, ki so mi jo dali otroci v teh naših
podaljšanih počitnicah, bo zadostovalo kar za nekaj časa! Z največjim
zadovoljstvom sem opazoval, kako se tkejo nova prijateljstva, pletejo
simpatije. Učenci iz Črne gore, Bosne in Hercegovine, Hrvaške,
Bolgarije, Srbije in Slovenije so pokazali neverjetno složnost in dan
za dnem brisali meddržavne meje, predvsem tiste v naših glavah. Neki
dan so bile zanje na sporedu t. i. "Igre brez meja". Kar se mene tiče,
je bil celoten Zimski festival na Kopaoniku ena sama igra BREZ MEJA!
Naravnost čudovito!
 
Klara, Pia, David, Domen, Matjaž in učenci iz OŠ Livada, se vidimo
naslednji teden v šolskih klopeh. Jaz bom za katedrom. Prosim, naj luč
s Kopaonika ostane prižgana. ;) Brezovčanom pa en prisrčen pozdrav,
upam, da se čim prej srečamo na kakšni medšolski prireditvi. Verjamem,
da bomo imeli veliiiiiiiiiiike težave, če bo prireditev tekmovalnega
značaja... :)
 
Učitelj Simon

3. DAN, NEDELJA, 21.2.2016



3. DAN, NEDELJA, 21.2.2016

Nedeljo smo začeli ob 7:30. Oblečeni v trenerke smo hiteli na jutranjo telovadbo. Z udeležbo na aktivnosti smo prinesli svoji skupini točke, potrebne za zmago. Zagreti in ogreti smo se odpravili na zajtrk. V vrsti smo čakali zelooo dolgo, udeležencev festivala je namreč 158 učencev. Po zajtrku smo imeli odmor in nato sprehod po okolici. Malo smo hodili po blatu, a veliko po soncu. Ponovno je sledil odmor, med katerim smo se spoznali z drugimi udeleženci. Po odmoru smo imeli svečano otvoritev 18. Mednarodnega zimskega športnega festivala. Potekala je na velikem igrišču za košarko. Tam smo se razdelili v skupine in se igrali razne tekmovalne igre. Ob 13:30 smo imeli kosilo. Jedli smo krompir, piščančje bedro in ne preveč zaželeno kuhano korenje. Spet smo imeli odmor. Večina nas je sedelo v foteljih pri vhodu v hotela in viseli na telefonih. Sledila je odbojka na snegu, brez snega. V ekipi nas je bilo šestnajst. Naša ekipa je enkrat zmagala in enkrat zgubila. Naslednja aktivnost se je začela on 17h. V 'game room' smo metali pikado, rekord (102 točki) je postavila učenka iz OŠ Brezovica. Kasneje smo imeli večerjo. Čudilo me je, da smo spet jedli kuhano korenje. Po večerji smo imeli odmor do večernega programa v diskoteki. Tema žura so bile nore frizure. Imeli smo zelo različne in nore pričeske. Odlično kito je imel tudi gospod Simon. V sobe smo šli nekaj pred enajsto zvečer.

Klara







8. DAN, PETEK, 26.2.2016

Petek. Dan, ki se ga nobeden od nas ni veselil. Morali smo se posloviti od svojih prijateljev, prijateljic, na katere smo se kar precej navezali. Ko smo pakirali, so punce iz Dimitrovgrada prišle v našo sobo. To je bilo prvič ko smo se objeli, potočili kakšno solzo žalosti. Prtljago smo nesli k recepiji. Ko je pripeljal njihov avtobus smo se poslovili že drugič. Nato sva s Matjažem puncam pomagala prinesti prtljago do avtobusa. Sledilo je še tretje slovo. Bilo je najhuje, saj smo se vsi zavedali, da se najverjetneje ne bomo nikoli več videli. Tudi meni in Matjažu je v oko stopila solza, saj so bile punce res face in smo skupaj preživeli kar nekaj čudovitega časa. Ko je njihov avtobus odpeljal, smo imeli se kakšno uro časa, ki smo ga izkoristili za druženje z puncami iz Sokola. Ob 11ih smo se vsedli na bus in odpeljali. Na poti proti Beogradu sem sedel z Matjažem. Pogovarjala sva se o stvareh, ki sva jih zamudila, zafrknila na festivalu. Iskreno povedano sva nabrala kar nekaj stvari, ki bi jih naredila drugače. Sokolke so šle z nami do Beograda, kjer smo se od njih poslovili. Tudi to slovo ni bilo kaj dosti lažje, razlika je bila le ta, da smo se tokrat poslovili od treh namesto sedmih punc. Nato smo se odpravili v našo Villo Forever, kjer smo prespali noč. Pred tem smo šli se na čevapčiče in Kalemegdan. Tudi sami smo se nekaj Srbkinjam kar precej dopadli, saj so ves čas hodile za nami in hihitale. Sedaj, po prespani noči se zavedamo, koliko so nam pomenili vsi prijatelji in prijateljice, ki smo jih tam spoznali. Spomnili se jih bomo za vedno, za vedno nasmejane, prijazne in zabavne.

Matjaž & Domen





petek, 26. februar 2016

7. DAN, ČETRTEK, 25.2.2016

Začel se je sedmi dan. Današnja jutranja telovadba je bila od prejšnjih nekoliko drugačna. Potekala je tako, da smo naredili skupine po mestih in izžrebali listke na katerih so bile navedene različne vaje. Sledil je pohod ki je bil daljši od prejšnega in iz končne točke smo lahko videli mejo s Kosovom. Čas med hojo smo si krajšali s petjem in poslušanjem glasbe. Bili smo tako dobri, da smo postali prave zvezde. Ko smo se vrnili v hotel smo se pomerili še v preciznosti. Pod vodstvom animatorjev smo se pomerili v različnih športih. Po kosilu smo se učili različnih vrst srbskih plesov. Pred večerjo smo si ogledali še film Peter Pan. Ker sem ga gledal prvič se mi je zdel zanimiv. Nekaterim pa je bil film nezanimiv in so se odločili da ga ne bojo gledali oz. bodo zaspali. Po večerji smo nekateri spakirali stvari ki jih v nasledjih dneh ne bomo več potrebovali ker se vračamo domov. Ker je bil to naš zadnji večer na Kopaoniku so nam animatorji podelili diplome za sodelovanje. Sledil je še ples do poznih večernih ur ki smo ga vsi zapustili s kamnom v srcu.

Matjaž

Dan se je začel zelo dobro, že s sanjami. Dvakrat so me budili in dvakrat sem zaspala nazaj. Šele ob tretjem bujenju sem se zbudila in pustila snežno pravljico v sanjah. Kmalu bi zamudila na jutranji program- pozdrav soncu. Zunaj je sonce močno sijalo in preganjalo sneg, ki je zapadel včeraj in ponoči. Sneg je bil takoj v naših rokah in na drugih bundah. Ogrevali smo se v parih. Ko smo se po telovadbi vpisali, smo odšli na zajtrk. V vrsti smo se gnetli kot sardine v konzervi. Ko sem končno prišla s polnim krožnikom hrane za mizo, so drugi že odhajali. Po zajtrku smo igrali enko. Med igro smo se zafrkavali, smejali in pogovarjali o različnih stvareh. Sledil je daljši sprehod (šetnja). Snega ni bilo več na spregled, razen na vrhu Kopaonika. Pihal je mrzel veter, ušesa smo imeli rdeča kot radarji. Na cilju so fantje pokazali svoj pevski talent. Ob spremljavi so pod vodstvom Domna 'zapeli' nekaj slovenskih pesmi, ki so nas spremljale vse nazaj do hotela. Potem smo se nekateri naselili na postelje v naši sobi z namenom, da bi igrali enko. To pa nam ni uspelo, imeli smo zanimivejše delo. Ob 12h smo šli na igrišče na igre brez meja. Z našo skupino- Vijolice- smo najprej igrali odbojko, kasneje nogomet, kjer sem profesionalno zgrešila gol. Potem smo igrali rokomet, kjer mi je šlo za spremembo boljše, nato košarko in še met frizbija skozi obroč. Sledilo je kosilo (ručak), nato pa smo se spet zleknili v naši sobi. Igrali smo enko in imeli spalni krožek, spalni krožek brez mene, seveda. Ob 15h smo v dvorani plesali kola. Potem sem končno imela malo časa za snapchat. Ob 17h pa so v dvorani predvajali film Peter Pan. Nekje na polovici filma smo odšli na slastno večerjo. Nekateri fantje so bili spet biološki odpadki, saj nekatera dekleta ne pojejo vsega. Potem smo spet imeli odmor, trajal je do večernega programa. V diskoteki smo dobili diplome in izvedeli lestvico rezultatov. SLOVENIJA JE ZMAGALAAAAAAAA! Skupina Limuni je osvojila 1. mesto, skupina Vijolice je na 3. mestu in skupina Hot and spicey ja pa zasedla 6. mesto od štirinajstih. Do nekaj čez polnoč smo plesali in uživali v disku, nato pa smo šli v sobe ter nadaljevali naše dobre sanje.

Klara

 





četrtek, 25. februar 2016

6. DAN, SREDA, 24.2.2016

V sredo, 24. februarja smo dan spet začeli zelo zgodaj. Že ob osmih smo imeli t.i. pozdrav soncu, ker pa je zunaj 'lilo kot iz škafa' smo ga imeli v pritličju, kjer ni bilo niti sledi o sončni svetlobi. Po končani telovadbi smo imeli samopostrežni zajtrk. Sledil je zelo dolg odmor, katerega smo porabili za igranje enke. Zelo smo se zabavali. Nato, ker je še vedno padal dež, smo odšli v pritličje v eno izmed sob kjer smo dobili navodila za aktivnost, pri kateri smo preverjali naše motorične sposobnosti. Nekatere smo zelo težko opravili. Ker smo bili zeloooo počasniii smo po tej aktivnosti šli takoj na kosilo. Spet je sledil dolg odmor med katerim smo igrali enko. Odšli smo na aerobiko. Spet v pritličje pa čeprav zunaj ni več padal dež. Ko smo se ogreli smo šli na nogometno igrišče kjer smo vlekli vrv. Po dolgem času je spet začelo snežiti ampak na žalost ne za dolgo. Razdelili smo se v štiri enakovredne mešane ekipe, ki smo tekmovale med sabo. Na koncu smo se pomerili še fantje proti puncam in ker smo punce zmagale prvo igro, fantje pa drugo smo bili izenačeni. Za zaključek so se pomerili učitelji proti organizatorjem, ki so bili poraženi. Šli smo na likovno delavnico, kjer smo se razvrstili v skupine glede na državo v kateri živimo in jo predstavili z izbrano sliko in sestaviti smo morali verz (s Triglava sišli, na Kopaonik prišli; Brezovica, Preserje, Livada, Srbija ima nas rada). Lačni smo odšli na večerjo kjer smo dobili pico in jogurt, ki se nepričakovano skladata. Prinesli so nam še zelo sladko sladico imenovano Tulumba, ki je mešanica med princesko in baklavo. Imeli smo prosti čas, ki smo ga SPET izkoristili za igranje enke. Morali pa smo se tudi pripraviti na večerni program za katerega smo se morali našemiti. Najprej smo hoteli biti minioni pa nam je zmanjkalo rumenih vrečk za smeti. Tako da žal nismo bili to vsi. Fantje so se odločili da bodo šejki, punce pa smo bile zaspani norci. Potem ko smo se vsi pokazali naše maske smo imeli ples. Ko smo pozno zvečer prišli v svoje sobe je bilo zunaj že toliko snega, da trava ni bila več čisto zelena.

Matjaž









torek, 23. februar 2016


5. DAN, TOREK, 23.2.2016

Peti dan se je začel že kar pestro, ko smo izvedeli kaj nas čaka. Najprej smo odšli na jutranje razgibavanje kjer smo naredili nekaj vaj in kot se spodobi za moško družbo smo gledali punce, ko so delale predklon. Nato pa smo odšli na zelo željen zajtrk kjer smo znova gledali punce in se pogovarjali komu je katera všeč. Po zajtrku smo v prostem času igrali družabne igre.  Naš prijatelj Šiši ( iz OŠ Livade) se je zgubil v hotelu ko je iskal sobo od punc. Na programu dejavnosti smo imeli oreintacijski pohod. Potekal je v okolici hotela. Ko smo prejeli navodila kaj moramo pri posamezni postaji narediti, smo se po skupinah v 5 minutnem razmaku odpravili na pot. Na začetku smo vsi tekli do prve postaje in tam opravili vse kar je bilo navedeno. Pot je proti koncu postala zahtevnejša zato nekateri v skupini niso mogli nadaljevati poti. Ker nismo hoteli zapravljati dragocenih sekund za počitek smo se v hipu odločili da kdor ne more naprej, da ga nesemo do cilja. Ko smo prispeli do zadnje postaje smo se pofočkali, da so animatorji zabeležili naš rezultat. Ker je bil že čas večerje smo nemudoma odšli v jedilnico. Po večerji smo imeli na programu še večerni program "golden gate" kjer smo zbirali katere pesmi so nam všeč in na njih plesali. Nekatere pesmi so nam bile tuje in nismo na njih plesali razen če so bile prisotne punce. Kasneje smo odplesali še par poljubnih pesmi in ker je bila ura že precej pozna smo se odpravili spat.

Matjaž



















4. DAN, PONEDELJEK, 22.2.2016

Četrti dan se je začel. Jutranja telovadba se je začela 7:30. Nekaj nas je iz postelje vstalo šele eno minuto pred začetkom, zato smo morali zelo pohiteti. Malce sem se ustrašil ker bi škodil svoji ekipi, če bi zamudil. Zajtrk smo imeli ob različnih časih, glede na to ali smučamo ali ne. Smučarjem smo se pridružili še ostali Slovenci. Jaz sem bil v skupini, ki si je ogledala turistični center na Kopaoniku. Tako sem se odločil, ker sem prejšnji dan imel bolečine v kolenu, seveda pa nisem želel tvegati poškodbe. Učiteljica nam je razkazala center, nato pa smo se lahko razgledali še sami. Kupil sem si spominek, kozarec. Med kosilom, ki smo ga imeli v hotelu smo se zelo zabavali, saj je imel Darko nekaj zelo duhovitih izjav, pa se Šišija (učenec iz Livade) smo zafrknili tako, da pokrovčka Soli nismo privili. Vsi vemo kaj je sledilo, tisti ki pa ne, vprašajte svojega soseda. Ob 4ih smo imeli športno aktivnost, nogomet z veliko žogo. Pravzaprav je bilo kar zabavno, a sodniki so bili občutno na strani deklet. Ker sem večino časa stal v golu in se zabaval z ostalimi fanti, ne vem kdo je zmagal. Pred večerjo smo si ogledali film Jaz baraba 2, a smo ga predčasno prekinili zaradi lakote. Za večerno zabavo smo morali pripraviti točko. Prva pesem, ki smo jo zapeli je bila Dodji na morski greben. Za drugo, Thunderstruck, skupine AC/DC, pa smo si izbrali vsak svojega člana skupine in ga posnemali. Jaz sem bil pevec Brian Johnson. Če voditelj mojega imena ne bi zamenjal za David, bi brez dvoma požel največji aplavz. Nato je sledila še ena čarovniska točka. Lahko smo odplesali še na nekaj pesmi, potem pa smo morali spat.

Domen

V ponedeljek smo se po zajtrku z avtobusom odpeljali na smučišče Kopaonik. Bili smo polni navdušenja. Vreme je bilo sončno in morda kar malo prevroče za zimske radosti. Ampak je bilo vseeno zelo dobro, ker je bilo tam veliko punc. Smučali smo na različnih progah. Vrste pri žičnicah so bile še kar dolge. S sedežnic se je videl lep razgled. Kasneje pa smo se osredotočili samo na tiste, kjer je bilo manj ljudi ampak tudi nekaj punc. Srečali smo tudi drugo skupino (ki se je po kopaoniku zgolj sprehajala s katero smo tudi poklepetali in pokomentirali vse kar se tiče punc. V smučanju smo zelo uživali. Nato smo počakali naš avtobus in se z njim odpeljali nazaj v hotel. Kjer smo imeli zelo pricakovano kosilo. Saj smo bili zelo lačni.

 Matjaž